|
O Krakovem Krakovo, včasih »soletendorf«, močvirje, zaraslo s krakom (vodno lečo), po katerem se imenuje, je najstarejše ljubljansko predmestje (v srednjem veku izven obzidanega dela) in ednini del mesta, ki je vpet v mitološka pričevanja (tu naj bi bil Jazonov tabor). Je mestni urbanistični spomenik, kostanjev drevored na Krakovskem nasipu pa spomenik oblikovane narave.
Na drugi strani Gradaščice, o tedanji čistosti katere pričajo še dandanes živeče perice, leži Trnovo z bivšim drsališčem Kern, opekarno ter cerkvijo, kjer je Prešeren po naključju srečal s svojo Julijo, pa tudi hišo našega Plečnika. Tik nad njenim izlivom je imela ljubljanska garnizija svojo plavalno šolo – mnogo meščanov se je naučilo plavati prav v njej!
Zaznamovali so ju ribiči, čolnarji, ciparji in ptičarji (prodaja nalovljenih ptic pevk, predvsem kot kulinarična specialiteta za gospodo, pa tudi za izvoz na Gradec in celo Dunaj) ter solatarji, ki pridelek še danes cizajo na trg, predvsem pa Grohar in Jakopič. Čudovite krakovske zelenjavne vrtove je ZTL vključil tudi v eno izmed deset vodenih turističnih obhodov po mestu.
Na Ljubljanici so se v preteklosti odvijala mnoga športna tekmovanja. Ob Špici so se leta 1927 in nato še naslednje leto za naslove slovenskih prvakov pomerili plavalci na 50 metrov dolgi progi. Plavali so vzdolž toka, in sicer kar »po domače«, od enega 15-metrskega čolna za prevoz opeke na eni do drugega čolna na drugi strani reke. Leta 1929 se je tekmovanje preselilo na nov bazen Ilirije. Ob Špici je bilo tudi mestno kopališče z vaterpolskimi tekmovanji in tekmovanji v veslanju, mnogi meščani pa so se plavanja naučili za ovinkom – v danes 15 centimetrov globoki Gradaščici! Ste vedeli, da: - so v Gradaščici nekdaj živeli sulci, težki do 10 kg? - so v Ljubljanico leta 1887vložili 300 jegulj, ki pa so izginile neznano kam? - so leta 1913 v Ljubljanici ujeli najtežjo postrv, težko 10.3 kg? - Gradaščico so zaznamovali prekrasni potočni raki, ki pa jih je leta 1882 pomorila račja kuga? - so ribiči na dan polovili tudi do 200 rakov? - je največ cip v enem dnevu nalovil trnovski cipar Kralj, 420, največ pinož pa Tomaž Pajsar, 581? Z zakonom so kasneje lov na ptice pevke prepovedali. - je bilo na desnem bregu Ljubljanice nad špico mestno kopališče, ki je na dan (od srede junija do srede septembra) privabljalo povprečno po 250 kopalcev? - da so imeli na tem kopališču dva bazena, enega za moške in drugega za ženske?
|